DomoviCŠOD OE ČebelicaKolesarski in pohodniški izleti

Kolesarski in pohodniški izleti

in zanimivosti v okolici doma Čebelica

Zemljevid

ZAPLAZ

Severozahodno od Čateža, na Zaplazu, je cerkev Matere Božje, ki je osrednje romarsko središče v škofiji Novo mesto. Čudovita lokacija na vrhu Zaplaškega hriba  je tudi priljubljeno zbirališče mnogih izletnikov. Secesijska zvonika cerkve, ki se mogočno dvigata v višino, jo značilno ločita od ostalih cerkva v okolici, in sta njen najbolj prepoznavni del.

Približno dvesto metrov severozahodno od cerkve izvira sredi redkega listnatega gozda Marijin studenec z lurško kapelico, ki mu ljudje navadno pravijo »žegnani«. Vodi se pripisuje velika zdravilna moč, zlasti za očesne bolezni.

ZAPLAŠKE STEZICE

Gozdna pot Zaplaške stezice vas popelje v osrčje zaplaškega gozda z izredno pestro sestavo drevesnih in rastlinskih vrst, kot tudi živalskih vrst. Zaplaške stezice sestavljata dve gozdni poti: daljša je dolga približno 3 km, krajša pa 1 km. Obe sta krožni, začneta in končata se na Zaplazu, v neposredni bližini romarske cerkve. Pot je namenjena vsem, ki so željni prijetnega sprehoda po gozdu ali srečanja s samim seboj, saj k temu spodbujajo modre misli ob poti. Poseben čar daje Zaplaškim stezicam navadna bodika ali »božje drevce«, gosto olistan vednozeleni grm, ki je posebnost ter zaščitni znak Zaplaških stezic. Zaščitni znak  vas bo vodil in spremljal na smerokazih skozi celotno gozdno pot.

LEVSTIKOVA POT – POPOTOVANJE IZ LITIJE DO ČATEŽA

V starem mestnem središču Litije se je v letu 1986 zbralo 397 ljubiteljev pohodov iz vseh koncev Slovenije in se prvič odpravilo po poti, ki jo je v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža opisal pesnik in pripovednik Fran Levstik. Odslej se na Martinovo soboto v Litiji vsako leto zbere množica ljudi, ki se odpravi po tej prijetni in ne preveč naporni poti. Pohodniki podoživljajo Levstikovo pripoved o lepotah krajev ob poti, o ljudeh in o svojih doživljajih.

Seveda je ta 21 kilometrov dolga pot primerna za hojo in nabiranje kondicije skozi vse leto.  Je  prav posebno doživetje, če jo človek prehodi na dan, ko se je nanjo odpravil tudi Fran Levstik. Pot je v letih, odkar so jo oživili, postala priljubljena in znana po vsej Evropi. 

Levstikova pot se začne na Levstikovi ulici v Litiji, zaključi pa na vaškem trgu na Čatežu, le tri minute hoje od doma Čebelica CŠOD. Več ...

RAZBORE – SUŠILNICA SADJA IN LIPA

Razborška sadna sušilnica stoji na južnem robu vasi Razbore, gručaste vasi na prisojnem vinorodnem pobočju Zaplaškega hriba. O sušilnici se širi glas že od leta 1939, ko so jo skupaj s tedanjim učiteljem Francem Kunaverjem zgradili vaščani.

Po mnogih letih propadanja jo je v letu 2008 obnovil domačin Jože Zupančič in ponovno prebudil vonjave in okuse  suhega sadja, ki vzbudijo tople in domače občutke. Sedaj sušilnica ponuja suho sadje, usluge sušenja sadja, ob obisku pa vam bodo z veseljem razložili več o sušenju in zgodovini sušilnice. 

V vasi Razbore si lahko ogledate tudi približno 400 let staro lipo. Razkošna in mogočna lipa se nahaja v središču vasi ob eni najstarejših hiš. Hiša je mogoče stara toliko kot lipa in je mogočno grajena, podkletena in obokana s kamnitimi oboki. V višino meri lipa preko 20 metrov. Na višini metra in pol je obseg njenega debla okoli 5 metrov. Prebivalci vasi skrbijo, da bi se ohranila še vrsto let. Več ...

JURJEVA DOMAČIJA v vasi Občine pri Trebnjem

Jurjeva domačija je ena najzanimivejših kulturnih znamenitosti v občini Trebnje iz sredine 18. stoletja, je kulturno etnološki spomenik lokalnega pomena. Obsega pritlično, delno zidano in delno leseno stanovanjsko hišo, s črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelcem, vsi ti prostori pa imajo tudi dobro ohranjeno notranjo opremo. Ohranjeni so tudi svinjaki, kašča, vodnjak ter pod. Več ...

BARAGOVA ROJSTNA HIŠA

V 19. stoletju je bil najbolj znan slovenski misijonar v Ameriki Friderik Irenej Baraga (Mala vas, 26. junij 1797 - Marquette ZDA, 19. januar 1868). Rodil se je v premožni družini, ki je živela v kmečkem dvorcu nedaleč od Trebnjega. Kasneje se je šolal v Ljubljani in na Dunaju. Kot duhovnik je služboval v Šmartinu na Gorenjskem in v Metliki v Beli krajini.

Baragova domačija v Mali vasi predstavlja značilno izoblikovano dominanto v prostoru, zato je uvrščena v kategorijo zavarovane stavbne dediščine in je varovana kot najpomembnejši del identitete kulturne krajine. Baragov dvorec po svoji velikosti in zasnovi spominja na malo graščino. Več ...

GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE

V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem je urejena zbirka likovnih del samorastnikov – naivcev, ki je nastala kot rezultat dejavnosti Tabora likovnih samorastnikov (prvič organiziran leta 1968). Tabor se je kmalu preimenoval najprej v jugoslovanskega, nato pa v mednarodnega. Cilj taborov, sedaj že tradicionalnih, srečanj umetnikov, je izmenjava izkušenj, spoznavanje drugih umetnikov ter ustvarjanje. Vse od začetkov  sta Tabor in Galerija prirejali tudi različne razstave, na katerih so se predstavljali najvidnejši predstavniki tako slovenske, kakor tudi svetovne naive.

Konec leta 2010 se Galerija likovnih samorastnikov Trebnje ponaša z zbirko, ki obsega več kot 1000 del, ki jih je ustvarilo okoli 270 umetnikov iz 40 držav. Poleg stalne razstave, za predstavitev zbirke in samorastniške oz. naivne umetnosti Galerija likovnih samorastnikov Trebnje vsako leto pripravi več samostojnih in skupinskih razstav, delavnic, predavanj in drugih dogodkov. Več ...

GRAD MIRNA

Grad Mirna s svojo bližino, podaljšano v ravnini do naselja Mirna, pomeni nepogrešljiv poudarek zaključni kulisi enega najvrednejših pogledov v Mirnski dolini in ga je občutiti kot dediščino estetskih načel srednjeveških stavbnih projektov, kakršni se drugod po Sloveniji niso ohranili. Dviguje se na grebenu Gorenjske Gore nad sotočjem reke Mirne in potoka Vejar, ob robu istoimenskega kraja na Dolenjskem.

Na božični dan leta 1942 so grad požgali partizani, ker so se bali, da bi se v njem naselili okupatorji, žal pa so s tem grajski stavbi in opremi zadali smrtni udarec. Po drugi svetovni vojni pa so z miniranjem precej uničili grajske objekte, da bi pridobili kamenje za zidavo in obnovo hiš. Od leta 1962 za grajske ostaline in njihovo obnovo skrbi dr. Marko Marin, grad pa počasi dobiva nazaj staro podobo. Obnovitvena dela so natančna in sledijo zgodovini.

Ko stopite na dvorišče gradu vas najprej preseneti velika gmota palacija, kot dragulj se vam zazdi renesančni most, ki je na novo pokrit z rdečo opeko, daleč najbolj pa obiskovalca navdušijo arkade. V dveh nadstropjih so prislonjene na obzidje, v temeljih pa se prilagajajo razgibanemu terenu. Na arkade je možno priti iz dveh strani, krožni obhod še ni možen, ker je treba obnoviti tudi kaščo. Pri jugovzhodnem delu obzidja je postavljen improviziran oder, kjer se v poletnem času odvijajo razne kulturne prireditve. Več ...

GRAD BOGENŠPERK

Grad Bogenšperk (412 mnm) leži v občini Šmartno pri Litiji. Renesančni grad je lepo obnovljen in predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Grad je dvonadstropna stavba s štirimi raznorodnimi trakti, ki povezujejo stolpe in obdajajo notranje dvorišče.

Najstarejši del gradu je severovzhodni stolp, ki je prvotno stal samostojno in služil tudi kot bivalni prostor. Preko lesenega mostu je bil kasneje povezan z jugovzhodnim stolpom, ki je služil kot obrambni stolp in je bil mnogo višji od ostalega gradu (leta 1759 je strela na njem zanetila požar, ki je objekt močno poškodoval, tako da nikdar ni bil obnovljen v prvotni višini). Grad je pozidan na skali, ena od zanimivosti pa je tudi globok vodnjak, izklesan v živo skalo. (povzeto po Wikipedii) Več ...

  IZVIR REKE KRKE – KRŠKA JAMA

Krška jama – vodoravna jama, dolga dobrih 200m in široka do 30m, dvorano zaključuje 30m dolgo sifonsko jezero. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Jama Poltarica – ogled v spremstvu jamarjev in v soju karbidovk v dolžini 180m. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Več ...

Pridružite se nam v najboljši učilnici na svetu - v naravi.

E-novice o razpisih, aktivnih počitnicah, prostih terminih …