Jama Dimnice in voda skozi kras

Jama Dimnice in voda skozi kras

Jama Dimnice

       

         

Kontakt: Violeta Lovko,Franc Malečkar
E-pošta: dimnice@csod.si
Mobilni telefon: 051 692 648, 031 362 800

Mesto srečanja z izvajalci: po dogovoru; običajno je parkirišče pri bencinskem servisu, Mestni trg 7 v Kozini; povezava na lego

ŠOLE:    Prosti termini>Prijavnica  

DOBRODOŠLI V VRAŽJEM PODZEMLJU

Dnevni center Dimnice deluje v soglasju z jamarji in lokalno skupnostjo izvaja naravoslovno-športne in kulturne dneve v jami Dimnice in njeni okolici. Iz brezna izhaja pozimi toplejši jamski zrak, ki na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice.

Program je usklajen je s šolskimi načrti, predznanjem in psihofizičnimi sposobnostmi mladine, in razdeljen na dva tematska sklopa:

Krasoslovje, kompleksno vedo, katere svetovna matica je Slovenija. Združuje, znanje o kraškem podzemlju, biospeleologijo, geografijo krasa, ki zajema tudi njegovo socialno valoriziranje. S tem tipom površja, njegovim razvojem, izrabo, sožitjem človeka z njim v preteklosti in sedaj, naravovarstveno, predvsem hidrološko krhkostjo in našo življenjsko odvisnostjo, saj preko 55 % državljanov pije kraško vodo, se učenci in dijaki seznanjajo, največ v okviru naravoslovnih predmetov, biologije, zemljepisa, in

Jamarstvo, dokumentirano raziskovanje podzemlja, ki je edini šport, katerega svetovna "zibelka" je Slovenija. Nacionalni pomen in "samoiniciativni" jamski pohodi mladih, saj je skoraj 50% države take, kjer se pojavljajo kraške votline "opravičuje" vključitev te kolektivne, neagresivne dejavnosti v šolske programe.

Izjemne, varno dostopne, naravne danosti (stik normalnega s kraškim površjem, speleogenetski pojavi) sožitje človeka z naravo na obravnavanem območju omogočajo gostom, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do univerz tretjega obdobja, izbor iz "menija" vsebin naravoslovno-družbenih in telesnovzgojnih predmetov, ki jih lahko izvedejo s terenskim delom, opazovanjem in izkustvenim učenjem.

       

         

Nekaj primerov iz programa devetletke:

Spoznavanje okolja za 3. razred (Jaz in narava, Bilo je nekoč, Varovanje okolja,…),

Družba in Naravoslovje in tehnika za 4. in 5. razred (Dom, domačija, Prostorska orientacija, Raznolikost v naravi, Pokrajina, naravne značilnosti…),

Naravoslovje, Geografija in Zgodovina za 6., 7. in 9. razred (npr. snovi - lokalne kamnine in minerali v jami in ob učni poti - kalcit-islandski dvolomec,…- in kriteriji za razvrščanje, kraški pojavi, uporaba apnenca, dopolnitev šolske geološke zbirke, orientacija…),

Izbirne vsebine z biologijo za 7., 8. in 9. razred: 1. Biologija: Rastline in človek, Organizmi v naravnem in umetnem okolju,Raziskovanje organizmov v domači okolici; 2. Okoljska vzgoja; 3. Projekti iz fizike in ekologije, 4. Etnologija; 5. Geografija; 6. Kemija (npr. gozd - horizonti tal. onesnaženje vode, naravna dediščina, okoljska vzgoja - samočistilna sposobnost kraških voda, osnove ekologije, medsebojni vplivi vode in zraka v jami, kroženje zraka in vpliv na rast kapnikov, mikro in makro kraške površinske oblike in hidrološki pojavi (jama, udornica, suha in slepa dolina, ponikalnica,…) vzdolž učne poti.

Športna vzgoja od 3. do 9 razreda (npr. vztrajnost z dalj časa trajajočimi gibalnimi nalogami v naravi pohodništvo in jamarstvo, primerno prehrano za jamarsko dejavnost in pohodništvo ter odgovoren odnos do zdravja, pomen čustvene navezanosti na naravo in naravovarstvenega ozaveščanja, značilnosti tipov kraških votlin glede premagovanja ovir, značilnosti posamezne vrste jamarske opreme, zgodovinski pomen slovenskega jamarstva, varnostne norme,..)

Potek naravoslovno-športnih in kulturnih dni:

 1. Priprave:

Izpostava se nahaja 8 km od izvoza z avtoceste pri Kozini. Je dosegljiva večini skupin v manj kot 2 urah vožnje. Vsebine zato lahko izvedemo v obliki "celodnevnega", tj. 5 šolskih ur, ali skrajšanega programa v kombinaciji npr. s planinskim izletom na Slavnik, v okviru ekskurzije Kras-Primorje tj. 8 šolskih ur do Socerba in Svete jame, koprske Luke in drugih zanimivosti Slovenske Istre, Krasa in zamejstva ali na poti oz. povratku z domov CŠOD v Fiesi in Seči.

2. Terensko delo:

Po predstavitvi programa, značilnosti pokrajine in sožitja človeka z naravnimi danostmi na stiku med normalnim - fluvialnim in kraškim površjem, tj. Brkini in Matarskim (Podgrajskim) podoljem s Čičarijo, se spustimo z razgledišča do vhoda v jamo Dimnice.

Po seznanitvi s stikom endo in ekso krasa, jamarskimi "zlatimi pravili" in naravovarstvenimi zahtevami, se po delovnih skupinah podamo v spiralno speljanem poltunelu do Plesne dvorane na dnu vhodnega brezna, kjer se ustavimo ob vegetacijskih pasovih. Od tu vodijo udobne, varne, poti v več smeri, ki jih obiščemo glede na razpoložljiv čas in vsebino programa. V Beli dvorani vidimo vpliv prepiha na rast kapnikov (anemoliti), mimo 22 m visokih kapniških stebrov, med najvišjimi v Evropi, se spustimo do vodnega rova z ostanki vodovodnega zajetja (edino v Evropi; vidimo, da kraški vodonosnik nima samočistilne sposobnosti), hieroglifi,… na prehodu v fosilni rov vidimo grušč v podlagi sigove kope, kolonije bakterij na stropu in predstavimo pomen speleoterapije; v prvi dvorani "gozd" kapnikov več generacij, v naslednji menjujoče se plasti sige in ilovice, fasete na steni, sledijo anastomoze na stropu in tla prekrita s sigovimi ponvicami,… vse do čebulastih stalaktitov, prezimovališča netopirjev, konglomerata,… Delovne skupine beležijo na didaktične podloge na posameznih opazovalnih točkah temperaturo in speleogenetske pojave, živali in rastje na prehodu v temo, da bi razumeli razvoj kraškega podzemlja, prilagoditve na življenje v njem in človekove vplive nanj.

Ob povratku je mogoče spoznati v dnu vhodnega brezna opremo jamarjev in se preizkusiti v plezanju po jamarskih lestvicah.

Površinski del ekskurzije sledi opazovalnim točkam na krožni interpretacijski poti od Dimnic (določanje globine brezna, toplotni obrat v udornici in vpliv na rastje,…) preko gmajne na polgolem krasu v slepo dolino Mrzlice, kjer se seznanimo z nastankom te površinske oblike, obzidanimi vrtačami, profilom tal, pogoriščem in ponorno jamo ter izračunamo, kdaj bo voda pritekla v vodovodno zajetje na izviru. Lahko se ustavimo ob edini še ohranjeni ledenici in zbiralniku kapnice.  Ogled sklenemo v vasi Slivje, kjer se ustavimo vsaj v cerkvi sv. Martina s poslikavami, ki prikazujejo negativne biblijske like kot fašistične, pozitivne pa kot slovenske. 

3. Sklep

Evalvacijo izvedemo ob točkovanju zbranih podatkov na delovnih listih posameznih skupin in najboljša prejme simbolično nagrado. Zbrano gradivo je lahko podlaga za predstavitev "raziskovalne naloge" na šolski razstavi, seminarske naloge.

Program izvajamo preko celega leta in ga prilagajamo vremenskim pogojem. 

4. Stroški:

a) 2 ev/otroka za stroške CŠOD

b) 3 ev/otroka za vstopnino v jamo Dimnicew

5. Oprema:

pohodniška obutev, vetrovka za v jamo in oprema primerna vremenu na dan izvedbe dneva dejavnosti; pisalo/delovno skupino; svetilka, kaj za preobleči, preobuti, da bo avtobus čist, …

6. Varnost:

na površju kolovozi, steze; kratek odsek po asfaltu;

v jami: rovi veliki; poti posute z gramozom, preproge na strmejših odsekih, ograje

       

7. Gradivo za pripravo:Malečkar, Franc, 2004, Jama Dimnice (Matarsko podolje) sto let raziskovanja in turizma, Izobraževanje in turizem, Ankaran.

       
       
       

 

E-novice o razpisih, aktivnih počitnicah, prostih terminih …