Celeia - Cilli - Celje

Naslov: CŠOD DC Dolenjska in Štajerska
Kontakt: Andreja Tomažin
E-pošta: andreja.tomazin@csod.si; dc@csod.si 
Mobilni telefon: 041 282 196

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica  

Ugodna in zaščitena lega mesta  ob zavoju reke Savinje, bogato zaledje in križišče trgovskih poti so naše prednike že v prazgodovini privabili na področje današnjega Celja. Najstarejša naselbina na tem prostoru je znana že iz pozne bronaste in starejše železne dobe. O pomenu tedanje keltske naselbine pričajo med drugim tudi ostanki kovnice srebrnega denarja.  Leta 15 pr. n. š. je bilo Noriško kraljestvo, v njegovem sklopu pa tudi Kéleia, priključeno rimski državi. V letih vladavine cesarja Klavdija,  je Celje med prvimi v provinci dobilo status municipija (samostojnega mesta) s polnim imenom Municipium Claudium Celeia.  Naslednji dve stoletji sta predstavljali za mesto obdobje največjega razcveta in tudi fizične rasti. V obdobju pozne antike se je Celeia močno zmanjšala, po izteku 5. in v 6. stoletju pa se nekoč cvetoče mesto skoraj ni več omenjalo. Celeia je slovela po razkošnih stavbah, kolonadah, kopališčih, čudovitih marmornih kipih in številnih svetiščih. Zaradi njene veličastnosti in množice marmornih ostankov, ki so preživeli burna tisočletja, so Celeio  v srednjem veku poimenovali Troia Secunda.

Leta 1333 je prišla  naselbina  z dedovanjem  pod Žovneške, kasnejše grofe in kneze Celjske. S privilegijem Friderika II. aprila 1451 dobi status mesta in s tem tudi obzidja v dolžini 1600 m. Grofje in knezi Celjski so ponesli ime mesta daleč po evropskem prostoru in razburkali duhove z ljubezenskimi zgodbami Hermanovih otrok; nesrečnega sina Friderika in ambiciozne  hčerke Barbare, ki se je povzpela na evropski prestol.

Z izumrtjem Celjanov, so 3 zvezde ugasnile, a ne za večno. Sedaj jih najdemo v slovenskem grbu, kar priča o veličini in pomenu mesta ob reki Savinji tudi danes.
   

V mestu je veliko zanimivih točk, ki so vredne ogleda in postanka;

• ŽELEZNIŠKA POSTAJA (1846 je v Celje pripeljal prvi vlak) S PLATANO (leta 2006 razglašena za drevo leta)
• CELJSKA MESTNA HRANILNICA (čudovito neorenesančno palačo)
• CELJSKI DOM (nekdanja Nemška hiša)
   
• KIP ALME M. KARLIN (svetovna popotnica, pisateljica, poliglotka in teozofinja).

• 
• HOTEL EVROPA (je drugi najstarejši hotel v Sloveniji)
• STAROKRŠČANSKA KRSTILNICA (eden redkih dokazanih starokrščanskih elementov poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji)
• PLEČNIKOVA LJUDSKA POSOJILNICA (najpomembnejši objekt iz obdobja med obema svetovnima vojnama)
• AŠKERČEV SPOMENIK
• VODNJAK (iz poznorimskega obdobja)
• HIŠA ŠT. 1 (ena izmed najstarejših hiš v mestu)
• MESTNI MAGISTRAT (Muzej novejše zgodovine Celje)
• CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA (del Minoritskega samostana)
• STARI PISKER (poslopje nekdanjega minoritskega samostana so v 19. stoletju preuredili v kaznilnico;  Muzej posvečen celjskim žrtvam fašističnega terorja med drugo svetovno vojno)
•  TRG CELJSKIH KNEZOV - NARODNI DOM (kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva)
• KIP JOSIPA PELIKANA (celjskemu fotografu češkega rodu, ki se je rodil leta 1885 v Trbižu, večino svojega ustvarjalnega časa preživel v Celju, dokumentiral življenje v Celju, v bližnjih termalnih zdraviliščih in tudi v slovenskih planinah)
• 
• SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Z OBRAMBNIM STOLPOM (severozahodni obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, zgrajenega leta 1885, nekoč v stolpu mestna mučilnica, leta 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.
• SPOMENIK VOJNA IN MIR (v spomin žrtvam druge svetovne vojne in po svoji zasnovi sodi v vrh slovenskih NOB spomenikov)
•  KNEŽJI DVOR (14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca grofov Celjskih, najbolj korenite spremembe stavbe v času Marije Terezije,  danes se v delu Knežjega dvora nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje ter stalni postavitvi Pokrajinskega muzeja Celje: arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom in razstava Grofje Celjski.)
• OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE - MUZEJSKI TRG (S 16.000 aktivnimi člani, 370.000 enotami gradiva in 1.000.000 obiskov letno je najbolj obiskana kulturna ustanova v Celju in tretja največja knjižnica v Sloveniji)
• STARA GROFIJA (Pokrajinski muzej Celje  - najlepša renesančna stavba v mestu,  zgrajen ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu,  leta 1926 so ob obnovitvenih delih odkrili znameniti »Celjski strop«)
• KVARTIRNA HIŠA S KIPOM ALFREDA NOBELA (zanimivost predstavlja polkrožni portal in doprsni kip Alfreda Nobela, ki je v Kvartirni hiši obiskoval svojo prijateljico Sofijo Hess)
• MARIJINO ZNAMENJE - GLAVNI TRG
• HOHENWARTERJEVA HIŠA (primer razkošne hiše iz obdobja humanizma in prebujajoče se renesanse)
• ARHEOLOŠKA ODKRITJA NA GLAVNEM TRG (prostori dveh rimskih mestnih vil ter rimske ceste s stebriščem pokritim pločnikom)
• CERKEV SV. DANIJELA - SLOMŠKOV TRG (sedanja stolnica, posvečena škofu in pisatelju Antonu Martinu Slomšku, katerega kip se nahaja ob cerkvi)
• MESTNI ŠPITAL S KAPELO SV. ELIZABETE (edini primer ohranjene srednjeveške ubožnice v Sloveniji iz 15.st.)

• VODNI STOLP - ŠITALSKI STOLP (jugovzhodni vogalni obrambni stolp je del srednjeveškega mestnega obzidja, plošča, ki kaže, do kam je segala voda ob povodnji leta 1672)
• SPLAVAR - SAVINJSKO NABREŽJE (kip splavarja kot spomin na plovno pot, po kateri so flosarji s splavi tovorili les po reki Savinji vse do reke Save in nato naprej proti jugu)
  
• MESTNI GOZD (Na dobrih 100 hektarih strnjenih gozdov je urejeno in opremljeno omrežje 12 gozdnih poti s skupno dolžino 14 kilometrov,  največja drevesna hiška v Sloveniji)

In nad mestom mogočni velikan - CELJSKI GRAD 

Celjski zgornji grad in tudi Stari grad je nekdanji GRAD In sedež grofov Celjskih. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem  ozemlju, danes pa lahko med njegovimi zidovi doživite viteške dvoboje, začutite Friderikove okove ali pa preprosto uživate v čudovitem razgledu na Celjsko kotlino.