Naravna in kulturna dediščina ob reki Savinji
Kontakt: Bojana Pustinek Miočić
E-pošta: velenje@csod.si
Mobilni telefon: 041 360 483
ŠOLE: Prosti termini > Prijavnica
Reka Savinja od svojega izvira ponuja veliko naravnih in kulturnih lepot, ki so vredne ogleda. CŠOD ponuja spoznavanje le-teh v okviru celodnevnega programa (ekskurzije). Med najbolj prepoznavnimi je vsekakor Krajinski park Logarska dolina (predstavitev krajinskega parka Logarska dolina, naravoslovno-etnografska pot po Logarski dolini, naravne vrednote in kulturna dediščina v krajinskem parku). Poleg tega pa si med drugim lahko ogledamo še: Muzej Firšt pod Olševo s stalno razstavo »Potočka zijalka, zatočišče ledenodobnega človeka na Olševi«, Splavarjenje v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, Mozirski gaj, Braslovče – grad Žovnek …
Grad Žovnek
Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem.Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano.Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski.Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled.Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje.Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila leta 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili Celjski grofje povišani v kneze.
HMELJARSTVO
Hmelj
Hmelj (Humulus lupulus L.) spada v družino konopljevk inje večletna industrijska rastlina, ki izvira iz Azije. Pridelujemo
ga zaradi vsebnosti grenke lepljive snovi - lupolina. Hmeljse obira pozno poleti (od sredine avgusta do začetka septembra),ko storžki vsebujejo največ industrijsko zanimivihsnovi. Večino hmelja uporabijo v pivovarstvu kot dodatekpri proizvodnji piva,manjši delež pa pri izdelavi zdravil.
V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju,začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajov drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje Josip Bilger. Leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse, pomeni začetek pridelave savinjskega goldinga. Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno 2-3 % svetovnegapridelka hmelja. V Žalcu že od leta 1952 deluje raziskovalna ustanova – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
NAZARJE
MUZEJ LESARSTVA IN GOZDARSTVA
V Nazarjah, na sotočju Savinje in Drete, stoji grad Vrbovec, v katerem je od leta 2001 urejen tudi muzej. Na ogled postavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, pretežno gozdnati in prometno zaprti pokrajini. Gozdovi so narekovali svojevrsten gospodarski razvoj tega območja in odločilno vplivali na življenje tukajšnjih prebivalcev.
Vse do druge svetovne vojne je bilo preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki predstavlja pomembno naravno dobrino še danes. Posek in spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom so predstavljali najdonosnejše dejavnosti in s tem glavni vir zaslužka velikega dela prebivalstva.
LUČE
Igla
je okrog 40 metrov visok skalnat obelisk, ki ga od matične stene loči dvometrska razpoka. Skoznjo je vse do leta 1894, ko so nad Savinjo zgradili cesto, vodila edina pešpot iz Luč v Solčavo po soteski Savinje, ki je tu najožja.
LOGARSKA DOLINA
Alpska ledeniška dolina Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolina je tektonskega nastanka, nastala je kot posledica tektonskih razpok matične kamnine - različnih apnencev. Zadnji močni oblikovalec doline je bil ledenik.
|
Pot po Logarski
je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave in kulture Krajinskega parka Logarska dolina. Med njimi so drugi izvir Savinje, mogočni skalni balvani, olcarska in oglarska bajta, lovska preža, brin velikan in številni drugi, vrhunec poti pa je pri slapu Rinka.