Naravna in kulturna dediščina ob reki Savinji

Naravna in kulturna dediščina ob reki Savinji

Kontakt: Bojana Pustinek Miočić
E-pošta: velenje@csod.si
Mobilni telefon: 041 360 483

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica  

Reka Savinja od svojega izvira ponuja veliko naravnih in kulturnih lepot, ki so vredne ogleda. CŠOD ponuja spoznavanje le-teh v okviru celodnevnega programa (ekskurzije). Med najbolj prepoznavnimi je vsekakor Krajinski park Logarska dolina (predstavitev krajinskega parka Logarska dolina, naravoslovno-etnografska pot po Logarski dolini, naravne vrednote in kulturna dediščina v krajinskem parku). Poleg tega pa si med drugim lahko ogledamo še: Muzej Firšt pod Olševo s stalno razstavo »Potočka zijalka, zatočišče ledenodobnega človeka na Olševi«, Splavarjenje v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, Mozirski gaj, Braslovče – grad Žovnek

 

Grad Žovnek

Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem.Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano.Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski.Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled.Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje.Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila leta 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili Celjski grofje povišani v kneze.

 

HMELJARSTVO

Hmelj
Hmelj (Humulus lupulus L.) spada v družino konopljevk inje večletna industrijska rastlina, ki izvira iz Azije. Pridelujemo
ga zaradi vsebnosti grenke lepljive snovi - lupolina. Hmeljse obira pozno poleti (od sredine avgusta do začetka septembra),ko storžki vsebujejo največ industrijsko zanimivihsnovi. Večino hmelja uporabijo v pivovarstvu kot dodatekpri proizvodnji piva,manjši delež pa pri izdelavi zdravil.
V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju,začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajov drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje Josip Bilger. Leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse, pomeni začetek pridelave savinjskega goldinga. Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno 2-3 % svetovnegapridelka hmelja. V Žalcu že od leta 1952 deluje raziskovalna ustanova – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
 

NAZARJE

MUZEJ LESARSTVA IN GOZDARSTVA

V Nazarjah, na sotočju Savinje in Drete, stoji grad Vrbovec, v katerem je od leta 2001 urejen tudi muzej. Na ogled postavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, pretežno gozdnati in prometno zaprti pokrajini. Gozdovi so narekovali svojevrsten gospodarski razvoj tega območja in odločilno vplivali na življenje tukajšnjih prebivalcev.

Vse do druge svetovne vojne je bilo preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki predstavlja pomembno naravno dobrino še danes. Posek in spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom so predstavljali najdonosnejše dejavnosti in s tem glavni vir zaslužka velikega dela prebivalstva.

 

LUČE

Igla

je okrog 40 metrov visok skalnat obelisk, ki ga od matične stene loči dvometrska razpoka. Skoznjo je vse do leta 1894, ko so nad Savinjo zgradili cesto, vodila edina pešpot iz Luč v Solčavo po soteski Savinje, ki je tu najožja.

Rezultat iskanja slik za Luče igla

 

LOGARSKA DOLINA

Alpska ledeniška dolina

Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolina je tektonskega nastanka, nastala je kot posledica tektonskih razpok matične kamnine - različnih apnencev. Zadnji močni oblikovalec doline je bil ledenik.

Krajinski park Logarska dolina

Zaradi omenjenih vrednot, je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park v času, ko so bile zaradi stihijskega razvoja turizma že močno ogrožene njene temeljne vrednote – ohranjanje izjemne kulturne krajine ter najpomembnejših naravnih in kulturnih.

Domačini so leta 1992 pridobili koncesijo za upravljanje s krajinskim parkom, uredili komunalo in turistično infrastrukturo.

V zadnjem času tako poteka trajnostni razvoj naravnega parka, ki ga usmerjajo domačini, v sodelovanju z vsemi pristojnimi organizacijami za zavarovana območja. To je posebnost - tako v Sloveniji kakor tudi v tujini.

Rezultat iskanja slik za LOGARSKA DOLINA

Naravne znamenitosti

V sami Logarski dolini je preko 40 naravnih vrednot, od slapov, skalnih stolpov, votlin, spodmolov, do ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij, flore in favne.

  • Logarjeva lipa ima obseg 485 cm in višino 25 m
  • Okrešelj je ena najlepših krnic v Sloveniji
  • Plesnikov brest ima obsegom 370 cm in višino 25 metrov
  • Potočka zijalka je ena najpomembnejših arheoloških in paleontoloških jam v Sloveniji
  • Rastovški slap
  • Naravni spomenik Slap Palenk se zlasti po dežju spušča 78 m globoko v slapovih in slapiščih
  • Naravni spomenik Slap Rinka pada v ozkem pramenu čez ledeniški prag 90 m globoko
  • Naravni spomenik Golica v Krejdi j

 

Kulturne znamenitosti

  • Kašča oz. stara kašta, kot ji pravijo domačini, stoji ob glavni cesti nasproti Doma duhovnih vaj. Spada med značilne shrambne stavbe hribovitega sveta Zgornje Savinjske doline.
  • Današnji Dom duhovnih vaj je bolj poznan kot dom sester Logar.
  • Kapela Kristusa Kralja stoji pri vhodu v dolino, prvotne načrte sta izdelala Ivan Vurnik in Jože Plečnik..
  • Stalna razstava o Potočki zijalki je bila odprta leta 1996. Nahaja se v prostorih gostišča in muzeja Firšt, povsem na začetku doline. Razstava je posvečena raziskovalcu prof. dr. Srečku Brodarju.
  • Olcarska (gozdarska) bajta je opremljena z zbirko orodja in priprav, ki so jih nekoč uporabljali gozdni delavci.
  • Planšarija v Logarskem kotu je domačija, kjer se je ohranila tradicionalna zasnova in arhitektura kmetije, ki je bila nekoč značilna za vse velike posesti.
  • Kašči, koča, hlev in žaga so dragocena kulturna dediščina.
  • Podbrežnikova kapela

 

 
 
 

Pot po Logarski

je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave in kulture Krajinskega parka Logarska dolina. Med njimi so drugi izvir Savinje, mogočni skalni balvani, olcarska in oglarska bajta, lovska preža, brin velikan in številni drugi, vrhunec poti pa je pri slapu Rinka.

Rezultat iskanja slik za LOGARSKA DOLINA SLAP RINKA

E-novice o razpisih, aktivnih počitnicah, prostih terminih …