Po Prešernovih stopinjah.

Po Prešernovih stopinjah.

 

Naslov: Čopova hiša, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica
Kontakt: Urša Kavalar – Pobegajlo
E-pošta: preseren@csod.si
Mobilni telefon: 031 550 513

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica

Program “Po Prešernovih stopinjah” nas vodi v tri slovenske kraje, ki so najbolj zaznamovali pesnikovo življenje (Vrba, Kranj, Ljubljana). Učenci spoznajo Prešernovo življenje, delo ter pomen za Slovence. Program je namenjen učencem sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol ter dijakom srednjih šol kot dopolnitev šolskega znanja. Vzgojno izobraževalni programi zajemajo teme s področja slavistike, etnologije, zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine.

Za mlajše učence organiziramo kulturni dan Po Prešernovih stopinjah v Vrbi (v kombinaciji z delavnicami v Čopovi hiši).
Cilji:
· spoznati obdobje, zgodovinske, politične in gospodarske razmere časa, v katerem je živel Prešeren
· spoznati kraje, s katerimi je povezano Prešernovo življenje in delo
· spoznati življenje in delo Franceta Prešerna
· spoznati pomen njegovih pesmi za Slovence
· poglobiti znanje pridobljeno v šoli
· spoštovati kulturno dediščino
· spoznati razlike med življenjem nekoč in danes
 
Dostop: po magistralni cesti do Vrbe, od tu se skupina odpelje do Kranja in nato še do Ljubljane.
 
Šola sama organizira avtobusni prevoz.
 

 

Kulturni dan traja 6  pedagoških ur. Če šola ne želi drugače, se kulturni dan prične ob 9. uri zjutraj (takrat se odpirajo tudi hiše). Oglede ponavadi začenjamo v Vrbi in končamo v Ljubljani.

Med potekom kulturnega dne imajo učenci 15 minutni odmor za malico.

 ZNAMENITOSTI 

1.   VRBA
Tu se je 3. decembra leta 1800 kot tretji otrok in najstarejši med sinovi rodil France Prešeren. V Vrbi je preživel najzgodnejšo mladost, saj so ga komaj osemletnega poslali k staremu stricu na Kopanj. Od takrat se je domov vračal le ob počitnicah.

PREŠERNOVA ROJSTNA HIŠA je kot prvi pokrajinski muzej v Sloveniji (odprta je bila leta 1939) lep primer gruntarske kmetije. Ureditev hiše je značilna za čas prve polovice 19. stoletja, za čas Prešernovega življenja. Ogledamo si lahko hišo, kamro, črno kuhinjo, vežo in nekdanjo kaščo, ki je danes spremenjena v galerijo.

CERKEV SVETEGA MARKA stoji na hribčku nad Prešernovo domačijo. Prešeren jo omenja v 1. sonetu nesreče, ki je posvečen Vrbi. Je izjemen arhitekturni in umetnostni spomenik.

PREŠERNOV KIP je delo prvega slovenskega akademsko izšolanega kiparja, Franca Ksaverja Zajca. V Vrbi stoji od 3. decembra leta 2000, ko smo praznovali 200 letnico pesnikovega rojstva.

LIPA že več kot 200 let raste sredi vasi. Okoli je 16 kamnitih stolov. Tu so se zbirali vaški gospodarji in odločali o usodi vaške srenje. Je edinstven spomenik, kakršnega najdemo danes le redkokje v Sloveniji.

2.   KRANJ
Leta 1846 je Prešeren po mnogih prošnjah končno dobil svojo odvetniško pisarno, a le za kratek čas, saj je 8. februarja 1849 tu umrl. V Kranju je tudi pokopan. V ta čas sovpada izdaja pesniške zbirke Poezije.

PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ je bil za javnost odprt 8. februarja 1964. Prešeren je tu živel od jeseni leta 1846, ko je v Kranju dobil svojo odvetniško pisarno, pa do smrti, 8. februarja 1849. V prvem nadstropju hiše je muzejska zbirka posvečena Prešernu pesniku, človeku in advokatu. Tu so razstavljeni tudi rokopis Poezij, izvod originala Poezij, izvod Krsta pri Savici, časopisi in zvezki, kjer je Prešeren objavljal svoje pesmi.

PREŠERNOV SPOMENIK stoji med cerkvijo in Prešernovim gledališčem. Je delo Frančiška Smerduja in Petra Lobode iz leta 1952.

PREŠERNOV GAJ je zadnja postaja Prešernovega življenja. Sem so ga pokopali 10. februarja leta 1849. Nagrobnik je iz leta 1852.

3.   LJUBLJANA
V Ljubljani je Prešeren preživel največ let svojega življenja (leta šolanja do odhoda na Dunaj ter službena leta do leta 1846). Tu je spoznal ljubezen svojega življenja in pesniški navdih - Primičevo Julijo, tu je spoznal mati svojih treh otrok - Ano Jelovškovo, doživel bridka življenjska razočaranja ob smrti dveh najboljših prijateljev - Matije Čopa in Andreja Smoleta, ustvaril je svoje najlepše pesnitve (Gazele, Sonetni venec, Sonete nesreče...) in nenazadnje so bile v Ljubljani tiskane tudi njegove Poezije.

PREŠERNOV SPOMENIK je delo Ivana Zajca. Odkrili so ga 10. 9. 1905.

WOLFOVA ULICA ŠT. 4: leta 1990 so na pročelju odkrili plastiko Toneta Demšarja, ki predstavlja Primičevo Julijo, ki skozi okno gleda k Prešernovemu spomeniku.

TRNOVO - “kraj nesrečnega imena”

ROŽNA ULICA ŠT. 5: Prešeren je tu živel med leti 1829 in 1835

STARI TRG: prizorišče balade Povodni mož

BREG ŠT. 12: stanovanje in pisarna Blaža Crobatha

BREG ŠT. 14: Blaznikova tiskarna

BREG ŠT. 20: hiša Andreja Smoleta med leti 1833 in 1836

MESTNI TRG ŠT. 17 IN 19: tu je Prešeren stanoval v času šolanja v Ljubljani

VODNIKOV TRG: včasih je tam stalo poslopje liceja, kjer so se šolali mnogi znani Slovenci, med njimi tudi Prešeren.