Eko domovi

Eko domovi

Projekt Ekodomovi


 

V CŠOD deluje trenutno devet ekodomov: Čebelica, Fara, Gorenje, Kavka, Lipa, Medved, Peca, Rak, Radenci. Z notranjo organizacijo, dejavnostmi, kadri in opremljenostjo predstavljajo odlične možnosti za uspešno in kvalitetno nadaljevanje ter podporo vzgoji za trajnostni razvoj v vzgojno-izobraževalnih organizacijah vseh nivojev,  zlasti še  mreži 220 slovenskih »ekošol«, ki so vključene tako kot ekodomovi v mednarodni program »Eco–Schools«.

Ekodomovi predstavljajo pester in zanimiv prostor, kjer učenci pridobivanjo neposredne izkušnje o odgovornosti za okolje. Za ekodom pomeni zelena zastava, ki jo vihrajočo lahko vidi pred domom vsak obiskovalec, priznanje za dosežke pri vzgoji otrok za odgovorno ravnanje z okoljem in zavezo za nadaljevanje „ekopouka”.

Namen delovanja ekodomov je doseči skladnost med poučevanjem in prakso o okolju prijaznem načinu življenja. Doseganje skladnosti je eno izmed ključnih načel vzgoje in izobraževanja za trajnostno prihodnost. Ekodomovi uresničujejo:

  • razvijanje okoljske osveščenosti,
  • varstvo okolja in zaščita zdravja,
  • pridobivanje znanja za obvladovanje okoljskih problemov,
  • propagiranje dejavnosti, ki pomenijo za okolje čim manjše obremenitve,
  • sodelovanje na področju varstva okolja z ustreznimi organizacijami.

V dejavnosti ekodoma so vključeni vsi zaposleni v domu CŠOD ter učenci in njihovi učitelji. Vsi skupaj so nosilci in izvajalci okoljskih akcij v domu in širšem okolju. Otroci - udeleženci šol v naravi, ki imajo lahko poudarke npr. na plavanju, smučanju, socializaciji, naravoslovju ali družboslovju, se vključijo v prizadevanje zaposlenih za izboljšanje okolja z dejavnostmi, ki so posebej vodene in vsebinsko pripravljene za njih. Vpletene so nevsiljivo v izvedbene programe šole v naravi ali obveznih izbirnih vsebin. Tako se učencem nazorno, razumljivo in postopno odpira pogled na dejavnosti družbe, ki odražajo odgovorni odnos do okolja. 

Dejavnosti posameznih ekodomov so različne, ker so vezane na okoljske probleme, značilne za območje, kjer stoji dom. Vsak zase pripravi letni vsebinski in časovni načrt. Udeleženci pri pouku na prostem, v naravi, ne glede na to, ali je tema s področja naravoslovja, športa, družboslovja ali pa gre za prosti čas, mimogrede spoznavajo okolje, odkrivajo njegove probleme, predlagajo načine reševanja, izvajajo okoljevarstvene dejavnosti ipd.

Učenci dejansko živijo teden dni okolju prijazno življenje. Ki postane resnično in otipljivo. Mnogi med njimi se jasneje zavedo odgovornosti človeka za stanje v okolju ter svojih čustev in svojega odnosa do narave. Spoznajo, kako in s čim lahko prispevajo k ohranjanju Zemlje.

Vezava na »Ekošola«.
Izraz »ekošola« izvira iz Danske; postavila ga je nevladna organizacija Fondacija za okoljsko izobraževanje (Foundation for Environmental Education, FEE). FEE združuje 41 držav članic oz. prizadevanja za okoljevarstveno izobraževanje v okviru Komisije za okolje pri Evropski uniji. Pred dobrim desetletjem je začela razvijati in širiti štiri večje programe, ki so postali v Evropi in svetu močno prepoznavni.

Med programi je najbolj popularen program »ekošole«. Program načrtno in celostno uvaja trajnostno vzgojo v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, ki so po delovanju podobne šolam. V Evropi, kjer je trenutno 27 držav članic, je v program vključenih približno 8.000 izobraževalnih institucij, zlasti osnovnih šol. V nekaj letih se je močno razširil tudi v Sloveniji pod imenom »Ekošola kot način življenja«.