Po poti kulturne dediščine.

Po poti kulturne dediščine.

Naslov: Čopova hiša, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica
Kontakt: Urša Kavalar – Pobegajlo
E-pošta: copova@csod.si
Mobilni telefon: 031 550 513

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica

KULTURNI DAN: PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE

Dnevni center Čopova hiša izvaja kulturni dan “Po poti kulturne dediščine”. Nikjer drugje v Sloveniji ni bilo na tako majhnem območju rojenih toliko pomembnih mož kot ravno v teh vaseh pod Karavankami. Šolske skupine, ki prihajajo sem v lastni organizaciji, se v večji meri odločajo za ogled Prešernove in Finžgarjeve hiše, Jalnova in Čopova pa ostajata spregledani in pozabljeni. Zato je naš namen približati šolskim skupinam celotno “Pot” in razporediti obisk preko celega leta.

Programi so namenjeni učencem osnovnih in dijakom srednjih šol. Glede na vsebine učnega načrta je kulturni dan primeren za učence od četrtega razreda dalje, vendar ga lahko ustrezno prilagojenega in ob ustrezni predpripravi razrednika organiziramo tudi za mlajše. šolske skupine se na “Poti kulturne dediščine” zadržujejo šest učnih ur. Vzgojno-izobraževalni programi zajemajo teme s področja slavistike, etnologije, zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine in arheologije.

Učenci in dijaki s praktičnimi nalogami in opazovanjem spoznavajo življenje in delo slavnih mož, ki so se rodili v vaseh pod Karavankami, primerjajo življenje nekoč in danes, spoznajo glavne značilnosti pokrajine ter ob koncu tudi sami ustvarjajo v delavnicah, kjer dopolnijo novo pridobljena znanja.

Za intenzivno delo so najprimernejše skupine do 35 učencev. Kulturni dnevi v Čopovi hiši potekajo od 1. septembra do konca pouka v šolskem letu. Med šolskimi počitnicami skupin ni (izjema so zimske počitnice, ko se lahko kulturnega dne udeležijo skupine, ki takrat nimajo počitnic). Izpeljava kulturnega dne ni mogoča v januarju, ker so hiše, ki so v lasti muzeja, zaprte. Vse hiše so zaprte ob ponedeljkih.

Obiskovalci morajo za izpeljavo programov poravnati vstopnine v rojstne hiše, ki so v lasti Muzeja Jesenice in zasebne zbirke v Jalnovi rojstni hiši. Vstopnine je možno poravnati z gotovino ali naročilnico.

 

Vsebine kulturnega dne “Po poti kulturne dediščine”:

1. Prešernova rojstna hiša v Vrbi
je prvi pokrajinski muzej v Sloveniji. Odprta je bila leta 1939 na pobudo tedanjih kulturnih delavcev in Frana Saleškega Finžgarja. Notranja oprema hiše je iz časa pesnikovega življenja in predstavlja tipično gorenjsko gruntarsko kmetijo. O pesnikovem delu priča knjižna zbirka prevodov pesmi v različne svetovne jezike, različne izdaje Poezij ter najnovejše, ilustrirane izdaje Prešernovih pesmi.

2. Cerkev svetega Marka v Vrbi
je bila prvotno zgrajena že v dobi romanike, kasneje so ji prizidali prezbiterij in zvonik ter vhodno lopo. Cerkev je v celoti poslikana z zidnimi slikami - freskami. Krita je z leseno kritino - skodlami. Prešeren jo omenja v 1. sonetu nesreče.

3. Vaška lipa v Vrbi
je stara nekaj več kot 200 let. Okoli nje je 16 kamnitih stolov, kjer so se zbirali vaški gospodarji in se pogovarjali o raznih pomembnih stvareh...

4. Rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah
je za razliko od Prešernove gruntarske kmetije, tipična kajža. Ureditev hiše in predmeti v njej so postavljeni v čas pisateljeve mladosti, ki jo je tu preživljal. Hiša nam skupaj s kozolcem in skednjem ponazarja, v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pri Dolenčevih so se ukvarjali s tkalstvom in krojaštvom (oče je bil prvi krojač v fari, ki je imel šivalni stroj). V spodnjih prostorih kajže je predstavljeno Finžgarjevo življenje in delo.

5. Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah
je bila za javnost odprta leta 1997. V njej je prikazano življenje in delo tega našega pisatelja, razstavljeno je dokumentirano gradivo (originalni rokopisi in slike), objavljena knjižna dela, nagrade in priznanja, ki jih je dobil za svoja dela. Hiša je zanimiva tudi zato, ker v njej še vedno živi pesnikov pranečak, ki je s pisateljem preživel kar precej let.

6. Rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše na Breznici
Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru. Čebela kranjska sivka je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Približno v istem času pa so začeli tudi s poslikavanjem sprednijh strani čebelnjakov - panjske končnice.

7. Spomenik žrtvam 1. svetovne vojne pred cerkvijo na Breznici
je delo našega znanega arhitekta Jožeta Plečnika.

8. Aleja naših slavnih rojakov
spominski park s kipi pred osnovno šolo Žirovnica. Tu stojijo kipi Franceta Prešerna, Matije Čopa, Antona Janše, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna.

9. Ajdna
je skalni vršac nad Potoki, na katerm so arheologi odkrili staro naselbino iz približno 5. oz. 6. stol. našega štetja. Odkrili so en sakralni objekt, več bivalnih objektov, cisterno za vodo in nekaj grobov. Našli so tudi nekaj orožja, orodja, posod, okrasnih predmetov...

10. Čopova rojstna hiša v Žirovnici
V njej je stalna spominska muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in delo ter čas, v katerem je živel jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik ter bibliotekar Matija Čop. V hiši je tudi multimedija o Čopovem življenju in delu. V nadstropju je razstava izdelkov učencev, ki so se udeležili Poti kulturne dediščine v organizaciji CŠOD-ja.

Kulturni dan zaključimo z delavnicami, ki so prilagojene različnim starostnim skupinam udeležencev.

 Učenci v delavnicah:
- iz plastelina oblikujejo stvari, ki so jih videli na kulturnem dnevu,
- rišejo predmete iz črne kuhinje,
- izdelujejo razglednice,
- pišejo obnove pravljic, pripovedk,
- rišejo panjske končnice in izdelajo čebelnjak,
- izdelajo slamnate pastirčke (ovčar Marko),
- izdelajo plakat o Poti kulturne dediščine,
- ilustrirajo Prešernovega Povodnega moža,
- obnovijo ali dramatizirajo kako Finžgarjevo delo (Gospod Hudournik, Z doma, Prvi tobak, Moja mladost in moj oče),
- izdelajo plakat o Finžgarju,
- izdelajo plakat o Francetu Prešernu,
- rišejo na temo dr. France Prešeren (hiša, predmeti iz hiše, portreti pesnika ali njegovih prijateljev, ilustriranje kake njegove pesmi),
- izdelajo knjigo o Prešernu,
- pišejo domišljijski spis o Prešernu,
- pripravijo recital Prešernovih pesmi (Vrba, Zdravljica, Povodni mož, Od železne ceste, Apel in čevljar, Turjaška Rozamunda, Krst pri Savici...),
- oblikujejo glino ali DAS maso na temo dr. France Prešeren,
- rišejo na steklo,
- rišejo motive s kmečkih skrinj...

Pedagoško - metodični pristop je prilagojen učnemu načrtu za osnovno in srednjo šolo.