Kras in Primorje

Kras in Primorje

Naslov:
Kontakt: Franc Malečkar, Violeta Lovko
E-pošta: dimnice@csod.si
Mobilni telefon: 051 692 648, 031 362 800

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica  

Poteka kot ekskurzija s terenskim delom, ki učencem in dijakom omogoča natančneje spoznati geografske značilnosti krasa in del Primorske, na kateri si zaradi avtobusnega prevoza lahko v kratkem času, torej brez naglice, ogledamo številne znamenitosti in posebnosti. Dobro se vključujejo v šolski učni načrt od biologije, naravoslovja in geografije do maturitetnega terenskega dela.

Planota med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino je svetovno znana, saj je dala ime približno desetini površja kontinentov na našem planetu. Povsem drugačno površje in življenjski pogoji so v obmorskem svetu. Prav je, da značilnosti predstavimo mladim na aktiven, interdisciplinaren način.

Na začetku ekskurzije, med vzponom na Artviže, učenci in dijaki spoznajo stik med normalnim kraškim površjem na primeru Odoline, »miss« slepih dolin. Na Artvižah se orientirajo po vsem Krasu, od ponorov Reke do Furlanske nižine.

Pri gradu Socerb se razgledamo preko Tržaškega zaliva, spoznamo tipe obal in sožitje človeka z njimi. V bližnji Sveti jami, z edino podzemno cerkvijo pri nas, se spustimo do ostankov vinske kleti in z vnašanjem podatkov na delovne liste se seznanimo z jamsko klimo in nastankom kraških votlin. Posledice pogozdovanja krasa spoznamo v razpadajočem borovem nasadu ob učni poti do delane vrtače. Sledi postanek na kraškem polju pri Kastelcu, kjer vidimo izgonsko strugo, steljnik pa tudi rabo tal v odvisnosti od kamninske podlage in naselje v zavetrni legi. Mogočni zatrep Osapske reke nas fascinira s previsnimi stenami, ki so si jih »razdelili« plezalci in ptice, pa tudi črničevje in drugo sredozemsko rastje. V jami Grad občudujemo taborsko obzidje, vokliški izvir, pa tudi plezalske akrobacije za Guinessovo knjigo rekordov.

Do morja pridemo najbliže koncem ankaranske depresije, kjer je ena od dveh tanatocenoz v Sredozemlju. Spoznamo njen nastanek, razvoj apnenca pa tudi šolsko zbirko lahko obogatimo s primerki školjčnih lupin.

Strunjanski polotok je območje edinstvene naravne in kulturne dediščine. Severna obala je izjemna zaradi geoloških in geomorfoloških pojavov, ko je npr. najvišji klif oz. obrežna pečina, ter submediteranskega rastje in pestrega življenja v pasu bibavice. Južna terasirana pobočja asimetrične doline se spuščajo proti lagunski obali v kateri so urejene soline.

Na naravoslovnem dnevu se sprehodimo skozi soline, na delovne liste vnašamo spoznanja o načinih pridelave soli in prilagoditvah živega sveta ter sožitju človeka z naravnimi danostmi v edinem razloženem naselju na slovenski obali, od zdravstvenega turizma do marikulture. V podnožju klifov spoznamo procese, ki jih oblikujejo, nastanek sovdana oz. fliša preko tekstur v peščenjaku, prst pa v več profilih. Območje rezervata čuva mediteransko rastje pa tudi kulturno dediščino, kot je Strunjanski križ in menhir. Po trasi in skozi tunel nekdanje ozkotirne železnice Porečanke dosežemo Portorož. Dan zaključimo z odkrivanjem prednosti in slabosti turizma.

Poceni in bogato kosilo lahko organiziramo v domu CšOD Breženka v Fiesi. Tiste šole, ki so že prej spoznale soline lahko vodimo na planinski pohod na 1026 m visoki Slavnik z botaničnim rezervatom in razgledom od Istre do Triglava ali pa v Trst, slovenska pljuča po Cankarju, z ogledom speleovivarija, rojstne hiše Žige Zoisa, rimskega amfiteatra, ene največjih sinagog v Evropi, Slovenskega narodnega doma…

Pridružite se nam, skupaj bomo sestavili in izvedli zanimiv program, ki vam bo omogočil, da boste s stroškom enega prevoza opravili vsebini dveh dni v naravi.

Program lahko kombiniramo:

Luka Koper

Krajinski park Strunjan

Ekskurzija v Trst

Po graničarrskih stezah od Ankarana do Škofij

Voda skozi krasž