Celeia - Cilli - Celje

Celeia - Cilli - Celje

Ugodna in zaščitena lega mesta  ob zavoju reke Savinje , bogato zaledje in križišče trgovskih poti so naše prednike že v prazgodovini privabili na področje današnjega Celja.Najstarejša naselbina na tem prostoru je znana že iz pozne bronaste in starejše železne dobe. O pomenu tedanje keltske naselbine pričajo med drugim tudi ostanki kovnice srebrnega denarja.  Leta 15 pr. n. š. je bilo Noriško kraljestvo, v njegovem sklopu pa tudi  Kéleia, priključeno rimski državi. V letih vladavine cesarja Klavdija ,  je Celje med prvimi v provinci dobilo status municipija (samostojnega mesta) s polnim imenom Municipium Claudium Celeia .  Naslednji dve stoletji sta predstavljali za mesto obdobje največjega razcveta in tudi fizične rasti.. V obdobju pozne antike se je Celeia močno zmanjšala, po izteku 5. in v 6. stoletju pa se nekoč cvetoče mesto skoraj ni več omenjalo.Celeia je slovela po razkošnih stavbah, kolonadah, kopališčih, čudovitih marmornih kipih in številnih svetiščih.. Zaradi njene veličastnosti in množice marmornih ostankov, ki so preživeli burna tisočletja so  Celeio  v srednjem veku poimenovali  Troia Secunda.

Leta 1333 je prišla  naselbina  z dedovanjem  pod Žovneške, kasnejše grofe in kneze Celjske. S privilegijem Friderika II. aprila 1451 dobi status mesta, in s tem tudi obzidja v dolžini 1600m. Grofje in knezi Celjski so ponesli ime mesta daleč po evropskem prostoru in razburkali duhove z ljubezenskimi zgodbami Hermanovih otrok; nesrečnega sina Friderika in ambiciozne  hčerke Barbare, ki se je povzpela na evropski prestol.

Z izumrtjem Celjanov, so 3 zvezde ugasnile, a ne za večno. Sedaj jih najdemo v slovenskem grbu, kar priča o veličini in pomenu mesta ob reki Savinji tudi danes.