Dnevni center Muzej premogovništva Velenje

Zemljevid  >  Prosti termini  >  Prijavnica  >  FOTOGRAFIJE

Muzej Premogovništva je nastal v opuščenih, avtentičnih prostorih dela jame Škale, ene od jam Premogovnika Velenje. Trije kilometri poti 180m pod zemljo so sprehod skozi zgodovino premogovništva, težkega in nevarnega dela rudarjev, spoznavanje razvoja načinov odkopavanja premoga in izdelovanja jamskih prostorov. So pa tudi doživetje podzemlja, ki sta ga ustvarila narava in človek.

Pred spustom v globino si obiskovalci nadenejo površnike in čelade, priporočljivo pa je, da so obuti športno. S seboj vzamejo tudi rudarsko malico. Po vožnji s kletko, kot pravimo jamskemu dvigalu, s katero so se desetletja vsak dan vozili v temo in nazaj na svetlo velenjski »knapi«, se začne podzemna pustolovščina.

V prvem, starem delu muzeja, »vodi« obiskovalce Anton Aškerc, slovenski pesnik, ki je spesnil prvo socialnokritično slovensko pesem, posvečeno nesreči v velenjskem premogovniku in jim pripoveduje, kako so delali in živeli rudarji včasih. To zgodbo ponazarja 18 scen in 15 - rudarjev v značilnih položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjuje sodobna avdiovizualna oprema.

Pred prehodom v drugi, moderni del muzeja, se obiskovalci okrepčajo z rudarsko malico v jedilnici, ki je najgloblje v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. V novejšem delu spoznajo načine odkopavanja premoga, tudi t.i.«velenjsko metodo«, različne načine izdelovanja podzemnih prostorov, stroje in naprave, se popeljejo s transportnim trakom in na koncu še z jamskim vlakom.

Sledi vrnitev na površje, kjer se spoznavanje premogovništva nadaljuje. Skozi »črno« garderobo pridemo v »belo« garderobo, spremenjeno v razstavni prostor s številnimi zbirkami (10 tematskih sklopov), ki nas podrobneje seznanijo z razvojem slovenskega premogovništva. Učenci z različnimi oblikami in metodami dela spoznajo: kako, kdaj in zakaj se je začel izkopavati premog v Sloveniji, kateri so bili najpomembnejši slovenski premogovniki tekom razvoja, zakaj se je uporabljal premog nekoč in zakaj ga uporabljamo danes, kakšna je vloga premoga kot energetskega vira, kakšno je bilo delo in življenje rudarjev nekoč in danes, katere so posledice pridobivanja premoga na okolje in bivanjsko kulturo slovenskih rudarjev.

Ogled Muzeja premogovništva po želji lahko dopolnite s pestrimi programi, ki so jih za vas pripravili mladi in uspešni raziskovalci ERIC-a, Inštituta za ekološke raziskave. Izbirate lahko med naslednjimi programi: Od premoga do električne energije, Sekundarni biotop na premogovniških ugrezninah, Predalpski svet, Gospodarjenje z odpadki, Voda.

Za izpolnitev dneva pa vam ponujamo še Ogled Muzeja na Velenjskem gradu: ogled obnovljenega gradu iz. 13.stoletja z bogatimi zbirkami, ogled Muzeja Vrbovec v Nazarjah z zbirkami o gozdarstvu in lesarstvu, ogled Mozirskega gaja- parka cvetja v Mozirju, ogled Jame Pekel in Rimske Nekropole v Šempetru.